Tukaj pa en primer, ki je posledica močne utrujenosti. Vzrok utrujenosti: praznovanje 18.rojstnega dneva v petek + bujenje ob 7.30 v soboto za 8-urno vajo pred koncertom.
In ker sem zdaj ob 20.35 preveč utrujena da bi šla spat, se seveda spustim v pogovor. In se kar ne zavedam kaj pišem. Pa vseeno je utrujenost povzročila globoko razmišljanje. Problem je le to, da sem svoje razmišljanje težko ubesedila:

"prvo že to, da ko poglejam skoz okno, vijim da sm med nekimi samimi hribi, pa ne morem vijet lepega horizonta, da bi se svobodno počutla. ko da sm v kletki.
pol wtf se včasi počutim, ko da sm/smo ko neke lutke na vrvici. pač delamo, ka se spodobi, pa ka nam rečejo, da je vrei, da smo pol sprejeti v družbi, četudi, nočemo tega delat. Tiste stvari, kere bo pa radi, se pa nam zDijo nedoseglive, ker nas neka zadržuje. al smo to mi sami, al pa vse ostalo kar ti prije na pamet. od tega kak smo že porinjeni v eno družbo - ali socialni klas al kaj podobnega, in nam neo ratalo iz tega splezat vun nikol. in pol smo jezni ker nas starši niso tak vzgojili ko hočemo bit, ker so nam privzgojili drugačno mišlenje, in pol mamo problem se odpirat in podobne stvari. in pol smo spet tam, ko ko hočemo bit tisto, kar je v družbi ql, in se samo nam zdi, da si to res želimo. in je vsee skup en fucking začaran krog.

pomoje utrujenost to dela. nič takega ni blo.
samo take stvari pogosto razmišlam, in pol me zadušijo.
pa zavidam tistim, ko nareijo vse za vsako ceno, da dosežejo neka kar si res želijo pa hočejo
js sm pa tak neki kurč** shy pa zaprt osebek!
in si tega nea dopuščam.
wtf??"


Pa lahko noč.