izgubljene urice

Zopet sedim pred tole mojo glasno računalniško škatlo sama s seboj. Zopet ni nikjer nobenega za pogovor z mano. Zato se zopet trudim tukaj nekaj napisat. Zopet je nebo oblačno. Zopet ne morem videti zvezd. Ampak ne počutim se depresivno. Nisem žalostna. In nisem vesela. Bolj se počutim otopelo. Brezvoljno in mirno.
Nekaj mi v življenju manjka. In nisem prepričana, kaj to je. Verjetno mi trenutno manjka sonca. Sonca in toplote!! Poletja! A nisem prepričana, če bo sonce zaleglo in bodo takrat vsi moji pomisleki izginili. Morda so res krivi samo oblaki in dež, da se počutim obtičano v mojem svetu. In da nimam dovolj energije, da bi se potrudila izvleči ven. Pravkar poslušam Metallico. Nothing else matters. To je že prav smešno... Vse kar potrebujem je le še "žiletka". In NIKAKOR nimam samomorilskih nagnjenj. =D. Da ne bo koga strah zame. Čeprav verjetno nihče ne bere mojih traparij. In predvidevam, da se zadnje čase ljudje velikokrat izogibajo pogovorom z mano. Verjetno zato, ker jim vedno težim s svojimi težavami. In se na njihove sploh ne ozrem. In imam slabo vest. Imam občutek, da vedno postavljam sebe v ospredje. Ampak, če se ne - dobim občutek, da zato ne bom nikoli ničesar dosegla. Nikoli izpolnila moje želje. In nikoli ne bom prispela do mojih želenih ciljev. In konec koncev sploh nimam nekih groznih težav! Nisem prepričana, če bi temu sploh lahko rekli, da imam probleme. Pravzaprav bi lahko rekla, da imam problem sama s seboj. In vsake toliko časa me grize manjvrednostni kompleks.
I am boring and I know it.
Would you clap your hands?
it came the day of lightening
it striked me like a summer storm
and it wasn't even frightening.

Now I'm alone in my bed
write these words out of my head
and hope someone will hear it
although I know that only sun will see.

Please, please make me feel wanted again
please don't hide my sun in your hand
please I just wanna be that kind of me
who I used to be.
Please I need your help.

These words don't go along with melody
they're moody and afraid
and this song is their escape...

Ja. Konec koncev - komu mar???