I'm so miserable
No, I'm pathetic
whatevaaaaa - I don't know what I am.

Zdi se mi, da današnja sobota oddaja vibracije, ki mi niso po godu. Pa ne morem trdit, da so negativne. Ampak so čudne; v smislu it-wanna-suck-me-in. Oddajajo željo po brezdelju, pomilovanju samega sebe in skrivanju pred svetom. Vsaj tako jaz občutim to soboto. Rada bi bila noj - pod toplim soncem bi zakopala glavo v pesek in pozabila na vse moteče dejavnike. Nič ne bi slišala in videla. Čutila bi samo prijazne sončne žarke na moji zadnjici. (Nekaj me je zmedlo. A so noji res tisti, ki porivajo glavo v pesek? Če niso, potem bi pač bila tista žival, ki jo.)
Skratka, tale sobota je naravnost rojena za razmišljanje. Ampak danes me moje razmišljanje vedno privede do depresivne ugotovitve. In to mi ni všeč. Jaz bi rada bila vesel človek. Ampak danes ne najdem nobenega konkretnega (in meni všečnega) dejstva, ki bi mi dokazalo, da je moje življenje srečno. Sploh ne vem, zakaj to pišem? V želji, da bo kdo bral? V želji, da bo kdo rekel, da ni tako? V želji, da podobno misleči uvidijo, da niso edini? Zaradi vsega tega? Zaradi vsega tega.
Imam prevelike ambicije za svoje življenje in veliko premajhna jajca, da bi se jih sploh potrudila doseči. Lahko bi si rekla strahopetka. Samo še ena v vrsti popolnoma navadnih, just-ordinary ljudi. In ja - to me duši. Danes me to duši.

I am boring and I know it.
would you clap your hands?