kratki/dolgi stiki mojih možganov

Že spet se sekiram. Delo in projekti za šolo me spravljajo pod stres. Spet. In da se malo sprostim - evo me tukaj. Ker nima smisla nadirat vsakega, ki mi prekriža pot. Konec koncev niso oni krivi. Zato zdaj sledi neko nepomembno blebetanje o bogve čem. Brez urejanja, le to kar se mi bo motalo po glavi.
Odstavek.

V ozadju nekje igra Biffy Clyro, ki vsake toliko zašteka. Spet imam odprtih preveč zavihkov:

Moja slaba navada. Tako kot vsepovsod drugod in v svojem življenju, je tudi na namizju zmešnjava. Vedno. Pač želim imeti vse na dosegu roke.
Odstavek.
Prepričana sem, da poznate kak par, za katerega se zdi, da sta si enostavno usojena (ali kak se naj izrazim). Perfect for each other. Enostavno klapajo skupaj. Ne zdi se možno, da bi lahko bili s kom drugim.
Pred kratkim sem videla, da se je prav tak par razšel (hvala facebooku, da vem toliko stvari). In mogoče sem bila še bolj žalostna kot onadva. Ker ko se to zgodi, nekako nehaš verjeti v ljubezen. Mislim - če pa njima ni ratalo, kako zaboga bo kdaj nam?!
Ampak danes! (spet hvala facebooku) spet verjamem v ljubezen. Mhm! Mislim, da sta na dobri poti. Vsaj upam. (Čeprav še 24 ur nazaj ni dobro kazalo - sodeč po temle besedilu v njenem statusu:

Give me your hand but realize I just wanna say goodbye
Please understand I have to leave and carry on my own life
I don't belong here, I gotta move on dear escape from this afterlife
’Cause this time I'm right to move on and on, far away from here
Got nothing against you and surely I'll miss you
This place full of peace and light, and I’d hope you might
take me back inside when the time is right.) To je tale pesem.

Dečko pa ji je na zid prilimal tole pesem. (Le poslušajte z besedilom vred.) Trenutno je v Romuniji, jaz pa budno spremljam razvoj (kaj češ, rajši to kot pa delo za faks). In jaaaaaa obožujem, ko se ljudje sporazumevajo z besedili in pesmimi!
Odstavek.
Navadila sem se družiti s fanti. In še ne vem ali je to dobro ali ne. Vse tiste nališpane frčafele v našem letniku mi enostavno ne ugajajo. Tiste, ki pa niso nališpane pa so enostavno tako zelo zagrete za faks, da "bog pomagaj". Fantje pa so preprosti, sproščeni in zabavni. Pa še FANTJE so. Če veste, kaj mislim. Je pa res, da so se zdaj, ko so navajeni moje družbe, še preveč sprostili. Kot da sem jaz tut en stereotipno tipičen moški. Glasnega riganja se pač nikoli ne bom navadila. Hja.
Odstavek.
Delat maketo ali ne delat makete? Odločila sem se, da "ne delat makete". Danes mi je res vseeno za posledice. Tudi za posledice neoddanih načrtov za korekture, ki sledijo jutri. Bom pač še naslednji 2 leti delala za nazaj. Čeprav pomoje sploh ni panike. Danes ne mignem niti s svojim malim prstom več za faks.
Odstavek.
Fascinirajo me tatuji.
In rumena barva oljne repice.
Odstavek.
A veste "un filing", ko se ti nekaj dozdeva, a se bojiš da si samo domišljaš v svoji glavi?
In še to: Ne bom dvakrat ponovila enake napake. Pa četudi se ves moj svet obrne proti meni.
Konec.
Razen, če se še kaj spomnim...