knjige

Že dolgo nisem brala knjig tako kot tale mesec. Moram nehati hoditi v knjižnico. Nujno. Drugače bo moj študij trpel. Danes sem celo popoldne brala. Mhm. No, saj pri takem vremenu niti nimam tako slabe vesti. Pa vseeno, imam tono dela in projektov, ki jih moram končati do naslednjega tedna. Ampak ne bi imelo smisla, da bi danes nehala z branjem in ostala nekje na sredini knjige, ker se itak ne bi mogla skoncentrirat na delo, saj bi verjetno samo razmišljala kako se zgodba razvija.
Skratka, brala sem "Žena popotnika v času" (Audrey Niffenegger) in kar nisem mogla nehat. Ja, vem. Včasih nisem bla takšna. Zdaj pa sem kar naenkrat tisti čudni osebek, ki lahko celo popoldne (ali noč) bere ljubezenski roman. Ahhh. Šment. Ne morem si pomagat. In ja, po njej je bil posnet tudi film (trailer). Lahko ste prepričani, da ga bom gledala! :) (btw, Henrya je na platnu upodobil Eric Bana in mislim, da bolj perkeftno ne bi mogli izbrat).

Pa saj ne, da je to neka fantastična knjiga. No, v bistvu je. Saj vseeno. Vsekakor ni med mojimi najljubšimi, ker me je zadnjih 100 strani (in ne pretiravam) konstantno spravljala na rob joka.
Zato bom zdaj začela s Samuelom Beckettom. In upam, da bo knjiga dovolj čudna, da ne bom čutila potrebe, da jo berem cel dan...

 In zdaj se mi v glavi poje: "I’m a loser baby, so why don’t you kill me?"