Sunday, July 31, 2011

another 7 things I know at this moment

Twitter dobro prenaša moje zafrustrirane izpovedi.

Poslušanje glasbe BREZ slušalk na javnem mestu je posiljevanje z muziko. (Oooh, how I hate that.)

Pinterest je fina stvar. Mojo slabo voljo vedno izboljša.

Rekla bi, da je Pinterest nekakšen dream-maker.

Včasih se poistovetim s Sheldonom Cooperjem. Dečko ima ponekod prav...

Ohlajen čaj Fresh-Orange (by Teekane) z eno žličko sladkorja ima okus po cedeviti.

Chris Martin always fixes me. Even when I don't need to be fixed.

To sem jaz in moj pametnejši Jaz.      
(Kakorkoli si že razlagate - moji možgani se vedno pogovarjajo z dvema glasovoma.) This one is number 8...

Saturday, July 30, 2011

kkkkkkkkkkk-ji

Ok.
Vnovično spreminjanje videza naslova tega bloga me je malček razvedrilo.
Sem pač tak tip človeka, ki se hitro (a vedno) naveliča enega in istega in enakega videza.
God made me this way.
"Baj d waj", kateri videz pa ste si vi najbolj zapomnili?
Če sploh kerega...
In ja ja ja ja ja, vem da so srčki taki kliše, da večjega več ni. Ampak vsak mora čez to obdobje. Tudi jaz.
Sem pač neki nori romantik postala. Kaj morem.
Ne, tudi vi nič ne morete.
HA!




Thursday, July 21, 2011

wannabe počitnice

Žel cel dan ne vem, kaj bi sama s sabo. Končno sem konec z izpiti (do avgusta), zdaj pa mi dolgčas zaudarja. Že res, da od oktobra dalje nisem več vedela, kaj dolgčas je. Če nisem nič delala, sem se pa vsaj sekirala, kaj vse še moram delat. Skratka, dolgčas mi ni bilo. Zdaj pa me je zadelo kot Armageddon.
In ker se ne spomnim ničesar pametnega za počet, cel dan v mislih pametujem in preobračam brezmesni jedilnik za en teden. (Včeraj bučke, danes pašta, jutri gibanica, naslednji teden enkrat nekaj sojinega, juha iz arašidov, riž, špinača, še bučke in še bučke... Eh..) Zjutraj pregledujem kuhinjsko zalogo živil, potem se trudim skuhat nekaj okusnega. Ko mi to seveda ne uspe, se celo popoldne bašem s Casaliji (polnjenimi s kavinim likerjem), dokler si končno ne skuham prave kave. Med odmori večrat na dan pregledam mail, Facebook, Twitter in vse bloge, na katere sem naročena. Pozno popoldne (ko sama sebe prepričam, da nima smisla spet pregledovat vsa možna socialna omrežja) se spravim za klavir odločena, da se naučim ves MarshAllesov repertoar. Ponovim vse, kar že znam, potem pa si belim glavo, kako vključiti klavir v njihovo avtorsko Rainbow. Seveda ne dobim nobene prave ideje (verjetno zaradi celodnevnega vegetiranja možganskih celic). Po polurnem preigravanju tele "Mavrice" obupano izključim podlago na radiu in se sama s sabo igram z njihovimi akordi. Nastane moja Rainbow verzija, ki jo preigravam že 2 dni, ker se mi ne da ubadat z originalom. Seveda je ta verzija totalni SOFTič. Ker, priznajmo si - na klavirju se pač ne morem na HARD izživljat.
Ampak mogoče pa bo ta verzija prišla v poštev za kaj akustičnega.
Eniveej, če se vrnem k mojim vprašljivim kuharskih sposobnostim. Danes sem kuhala testenine z blitvo in gorgonzolo. Brez gorgonzole. No, z mozzarelo namesto gorgonzole. Gospodična pri pultu s siri me je namreč ignorirala, ko sem jo želela vprašati, če sploh imajo gorgonzolo. Zato sem pač iz principa kupila mozzarelo. Če povzamem - zamenjala sem skoraj polovico sestavin in dodala (za moj okus) občutno preveč pelatov. (In vina.)
Ampak najedla sem se pa vseeno.


In ne, ne bom se opravičevala, ker dolgočasim tudi vas. Muahahahhaha! :)

Wednesday, July 20, 2011

miracles, everyday


I just came across this picture.
Funny how sometimes these little things make me think...
From Goodbye To Yesterday  via Pinterest

Monday, July 18, 2011

summer of my dreams

My perfect summer would look like this:
All I need is a group of my friends and a van. Then we hit across Europe, visit every big summer music festival and make some memories.

Venice Beach Rock Festival 1968, by Dennis Stock


 Picture via StevenKasherGallery.

Sunday, July 17, 2011

the light of a summer sunshine

Why is it that I can write songs only at that part of the day when sun goes down? That light that shines in my room is really something, I swear.
I'm still scared to share it with anyone. And I'm not sure about the reason. Maybe I'm afraid to fail. (Totally true.) And maybe I'm scared because there's always something personal in every song you wrote. Because you always remember the reason why you wrote it. Every time you play it...
However, I'm in a situation here. The band once mentioned that they would like to hear my stuff. I pray for that moment not to come. 'Cause I might just die of embarrassment.
But I decided I could give the singer some of my lines he might use. Yep. That could work. And I'm thinking that I should learn to fail every once in a while.

Anyways, have you ever heard of Wakey!Wakey! ? If you watched One Tree Hill, you probably know them. And today I adore this simple version of their song Brooklyn. Mike Grubbs and a piano. Great stuff.

 

7 things I know in this moment

Imam potrebo po objavljanju, a nimam materiala.

Včasih imam občutek, da zamujam življenje.

Harry Potter nikoli ne razočara.

Lak za nohte je najboljše zdravilo za razočaranje.

Novi čevlji so drugo najboljše zdravilo za razočaranje.

Poletni veter je nežen četudi je močan.

Kava nahrani motivacijo.

Wednesday, July 13, 2011

that's why I love street art

Filling with another grafitti spotted in Maribor a long time ago... Saddly I haven't been anywhere else. (This train has seen more cities than me lately.) And nothing interesting has happend. I'm almost finished with exams and then I hope I'll begin to feel the summer.

Thursday, July 7, 2011

clever Cleverbot

I am so bored to death right now that I am talking to a computer. Literally.
Have you ever heard of a Cleverbot? This is an app where you talk to nobody exactly. It is programmed to learn from real people who use it. And it replies to your thoughts.
And today It really read my mind... I was just goofing around but Cleverbot actually suggested to go to the pool! It just couldn't know better... So, who's gonna go to the pool with me?!
This is my conversation with Cleverbot: