za danes!

Pesem za danes.
Presneto neverjetna.
Obožujem.
Za vas.
Oasis - Don't Look Back In Anger
Slip inside the eye of your mind
don't you know you might find
a better place to play ...

Živimo življenje? Ali umiramo življenje?

1 leto. Neverjetno. Čas. Ga ni. In je.
17. november mi je brez vsake označbe ostal v spominu. Natanko vem, da je lani 17. novembra že bil mraz. In brezvetrje. Nebo pa jasno.
Letos je topleje. Življenje pa teče naprej. In danes sem se tako kot lani spomnila, da pomen in bistvo našega življenja iščemo na napačih hodnikih. Sama se tega še premalo zavedam.
In tudi ostali ljudje ne dojemajo, da ni pomembno, če zamudiš na sestanek, ker si se zaklepetal s prijateljem; in ni pomembno kakšno oceno si dobil pri matematiki. In če bi ocenjevali naše življenje? Bi taki ljudje dobili odlično oceno? Mislim, da ne. Žrtvujejo svoj čas, živijo pod stresom, pritiskom po dokazovanju, v tekmovalnosti.
Zakaj ne znamo izluščiti bistva naše sreče in se nanj prilepiti? Ker nismo dovolj trdni, močni, vzravnani. Krivi smo sami. Ni kriv koncept našega sveta, temveč mi. Če le bi sami sebe prepričali in živeli za to, kar je pomembno in ne za tiste stvari, za katere so nam rekli, da so.
Preprosto se ne zavedamo. Kot da živimo "zadekani" v našem malem svetu, kjer slišimo samo ostale "zadekance" - svojega glasu pa ne. Škoda, da nismo sposobni zavreči "dekice". In meni je žal, da jaz nisem zmeraj sposobna odvreči svoje. In najti še koga, ki je svojo pustil za sabo... Življenje je preprosto. A tega ne vidimo.
In le redki ŽIVIJO svoja življenja. Ostali samo umiramo...

Danes sem vesela.
Zakaj?
Ker sem ponovno spoznala, da so še vedno na tem svetu ljudje, podobni meni.
In to sem potrebovala.
Zdaj se več ne počutim osamljeno v mojem življenju, polnem ljudi, ki so moji najboljši.
In občutek je dober.
Ker lahko predvidevaš, da te na tem svetu nekdo razume še v drugem pogledu.
Tvojem pogledu...




Aja. Pa še našla sem mojo bančno kartico!
Če ni to super!!!??

Ne, ne bo nadaljevanja. Ali pa morda bo. Tam nekje med kmalu in nikoli.
Vse to je, kot da pišem sama zase.
Brez pomena.


Owner Of a Lonely Heart.

nepomembno? MORDA.

Vem, kaj pomeni biti osamljen v gneči.
Imam super prijatelje, a iščem še nekaj.
Nekoga drugačnega.
Meni podobnega in hkrati različnega.
Zmedena.
NE!
Hočem postati JAZ, a ne znam...
Butterfly effect - that's all I need.

don't let your dreams be dreams!

Moram tole objavit... Da ne bom pozabila te pesmi, ki sem jo odkrila danes (namesto da bi se učila).

...And all this living's so much harder than it seems;
but girl don't let your dreams be dreams...

B-E-A-utiful day

Danes je bil čudovit jesenski dan. Čeprav načeloma ne maram jeseni. Zdaj samo še čakam na pisano paleto dreves. In potem bo zima, ko si bom energijo spet pridobivala s sladkimi in toplimi napitki, čokolado in pecivom...
Ampak važen je "danes". In danes se je dan razvil, kot nisem pričakovala. Na sprehodu sem tudi našla metulja, za katerega ne vem, kakšna je njegova usoda. Upam, da ga mraz ne prehiti...

Ovce ali Koze??

Danes sem se odločila, da mi moji novo-postriženi lasje PAŠEJO!
In če kdo misli drugače, naj gre lovit dežne kaplje, ker ni vreden mojega časa in sekiranja.

Sicer je pa danes dan minil normalno. S šolo se že vse vrača na stare tirnice. Vsak dan se spomniš kupe nalog in dela, ki ga moraš dokončati do pozabljenega roka. Vse po starem. Razen dejstva, da je bil današnji ponedeljek poln različnih pogledov, šepetanj in kazanja s prstom name. Morda še nasmehi.
Ampak vsi ti ljudje si niti ne predstavljajo, da smo v kletki trendov, ki jih mi ne narekujemo. In se ne zavedamo potez genialne elite, ki nas usmerja tja, proti vratom kletke.
In zakaj je potem svet takšen? Ko pa vsi vemo in poznamo relativnostno teorijo, ki je ne bi bilo, če mi vsi ne bi bili posebni in različni vsak zase.

Kletka v kletki - zapor.

Danes sem prišla do ugotovitve, da poklici, kjer se moraš ukvarjati z otroki, niso zame. Enostavno.

Druga današnja ugotovitev je ta: Kadar sem lačna, sem tečna.

Tretja ugotovitev: Še zmeraj mi je zunanji videz pomemben bolj, kot si želim.

Četrta: Moja potrpežljivost se tudi kdaj približa končni meji.

In zadnja: Hočem nazaj svojo frizerko!!!!!!!!!!!!!