Sunday, February 27, 2011

Poetics from long ago

Globoka poetična izražanja še iz časov psihologije in biologije. Ampak sem skoraj prepričana, da je tale nastala med psihologijo. (Ker je že sama po sebi primerna za psihološke analize njenih avtorjev/avtoric.)
*Mater nam je špilalo tisto neumno brbljajoče jabolko v možganih neki twisted turbofolk.

Illustrated by Monica

Ko veter se v lase zaleti,
tebi "irokeza" še vedno stoji!
Ko obraz ti čisto pobledi,
samo mozolj na čelu še žari.

Ko nasmehneš se, 
v meni vse umre.
Oživiti več me ni mogoče,
ko name pritiskaš ustnice pekoče.

Ljubezni moje si želiš,
ko vlažna v trugi zdaj ležiš.
Vem, da misliš name,
ko ti mravlja jé možgane.

Spominjaš spolnih se užitkov
in praznih kondomovih ovitkov...
in potem ugotoviš,
da z vlažno v trugi ležiš.

2 comments:

  1. Ja tota pa je globoka, sigurn od psihologije ja. In morm priznat nisn je še čula (čudno). :):))

    ReplyDelete
  2. Mislim, da je od nemščine. "Ko vlažna v trugi zdaj ležiš" je Primožov verz. (I want more! Thanks :])

    ReplyDelete