Obljuba dela dolg?

Kot obljubljeno, pišem. No, pravzaprav bom z vami delila posnetke, ki so nastali tam nekje daljnega marca. Zima je šla h koncu in jaz sem začenjala s pomladno rutino, ki pa ni več rutina - le še izjema. Sprehodi do dvorca in ribnikov so zdaj postali redki in prazni, osamljeni. Vendar pa mi še vedno ponujajo navdih in mir za razmišljanje o vseh mogočih stvareh. Kakorkoli, prav ta prvi letošnji sprehod ob ribnikih je bil žalosten a hkrati navdihujoč. Blato je zalilo vodo, vse se je zdelo mrtvo. Od takrat še nisem bila pri ribnikih. Ne vem,  če so blato odstranili in poskrbeli za ribe. Imam v načrtu, da kmalu preverim. In z vami delim mojo produktivnost na sprehodu.
In takšno je bilo stanje tistega nekega marca 2010.... In presenečena sem ugotovila, da imamo v štatenberških ribnikih tudi zlate ribice! Upam, da mi bo tista (na drugi sliki), ki sem jo rešila iz blatnega bazena, izpolnila željo...