Hmmm....Danes je pravšnji dan za pisanje bloga. Je petek, ura kaže 20.49 in jaz ždim doma. Ne vem o čem točno naj pišem in obstaja možnost da bom čez 5 min vse zbrisala.


Ja, grem rajš igrat Word challenge...

Ura je 21.44 in že komaj odpiram in zapiram oči. Pa to ni moja ura, da bi jaz že odpeketala spat. Ampak danes je torek. Sem že omenila, da sovražim torke? Ja, pozabila sem. Kakorkoli že, sovražim torke in kljub temu, da me od sedenja že vse boli in me že pečejo oči, še imam dovolj energije da napišem nekaj brezveznosti. Nekaj o mojem preziranju torkov.
Ne razumem, zakaj večina ljudi ne mara ponedeljkov. Meni so ponedeljki prav simpatični. To pa zato, ker imam še polno energije, ki mi je ostala od sobote in nedelje! Ampak ugotavljam, da vsak ponedeljek potrošim to energijo, ker mi je nikoli ne ostane dovolj za torek.
V nasprotju z ostalimi torki, kar se jih spomnim, sem danes pravočasno vstala in moje postelje. Tople in mehke in velike in z rumeno rjuho in s kravo Gretico (ki je pravzaprav konj - ampak to je že druga zgodba) in z zajčkom Brujem. Menim, da je bila sprememba melodije budilke pravilna poteza. Nova je vsekakor bolj nežna kor stara. Melodijo mislim (pesem ima naslov Dentro De Ti). Sledi kobacanje izpod "kojtra", natikanje "pinki zoknov" in termoflisa ter korakanje v kuhinjo. Čez 2 stopnišča. Ponavadi se mi ob torkih že na tej točki pojavijo težave (kot npr. napačno obuti copati, iskanje kljuke, ukradene stopnice...).
Zdi se mi da imajo torki visoko stopnjo raznih smešnih nezgod. Smešnih predvsem za vse ostale. Ker meni se smeji


In tole mi je uspelo napisat v torek, 17. februarja!...Dokler ni računalnik nehal delovat. Oz. po domače - crkno je!!!!!!!
Danes je četrtek, 19. februar.
In se sprašujem, če ima torek-dan kakšno negativno energijo, ki vedno napade mene. Verjetno ne bom več pisala na torek. Raje bom v sredo napisala, kaj vse se mi je v torek zgodilo. Ker torki me res ne marajo.
In ker je danes četrtek (jaz pa imam spomin kot zlata ribica), sem že pozabila, kaj se mi je zgodilo v torek. Pa še negativne spomine se vedno trudim izbrisati iz spomina. (Uf, kakšen stavek!!!)
Zdaj pa dejansko več ne vem, kaj bi še povedala. Ja, četrtke še kar maram. Petke še bolj. Živim pa itak za vikende.
Morda bom v naslednjih dneh pisala bolj globinsko. O kakšnih meni-zanimivih temah. Ampak danes je moj um že popolnoma izčrpan. Kriva pa je veda iz katere vse izvira oz. se vse vrača k njej - psihologija. Pisati test iz psihologije in nato imeti še eno uro psihologije. Pa še po revije nisem utegnila skočit! Hudo je če imaš na voljo samo časopis Maturant&ka. Pa še maturant nisem, da bi me zanimalo.
Kakorkoli - sama imam že občutek, da pišem en "hot air"...zato bom kar nehala.
Lep pozdrav

Treba je začet!

Ura je 20.50 in je 14. februar... Zanimivo, da sem se prav danes odločla, da se vržem sem noter - na Bloggerja. Pač je valentinovo. Valentinov dan. Pa nimam kaj počet. Pojedla sem en s čokolado oblit krof z vanilijevo kremo in majhno čokoladico v obliki srčka. Nič pomembnega. Še od lani hranim srčkasto liziko in se mi je zahotelo jo lizat. Pa čisto verjetno ni več v-usta-vtakljiva. In sem jo vtaknila kar nazaj med svinčnike, barvice in kulice. Naj ostane tam dokler ji ne bo usoda prinesla konca.
Razmišljam, da bi to lahko bil moj dnevnik. Kot shranjeni, opisani dogodki. Kaj se mi bo pač dogajalo. Da bom lahko nekega suuuuuuuuuper-dolgočasnega dne brala nekaj in to celo razumela. Ker verjamem, da razumemo tisto, kar sami napišemo.
Kakorkoli že - sem Štajerka. In imam včasih take dneve (kot npr. danes), ko se trudim pisati v lepi slovenščini in mi je to dejansko všeč, a se ne zavedam, da včasih prileti vmes tudi kakšna beseda, za katero sploh ne vem, da ni knjižna. Ampak mene to ne moti.
Včasih pa imam take dneve, ko ne spravim iz sebe nič lepega, slovenskega, knjžnega. Pač pa štajersko. Vse štajersko. Ker pač imam rada štajerščino. Ker me štajerščina pomirja. Ker se s štajerščino počutim sproščeno. Zato vam dam na znanje, da bodo moji zapisi kdaj pa kdaj mešani. Tudi z angleščino. Ker se včasih enostavno ne spomnim slovenskega izraza. Ali pa je angleški izraz bolje opislijv.
Pač tako je. Ne znam povedat, kaj bo prinesel čas.
In to je zdaj dejansko moja prva objava?!
Sem ponosna nase. Hah! Sem že pozabila, da je valentinovo. Bi lahko kaj o tem napisala. Pa ne bom, ne. Šla bom klepetat z mojimi-vedno-blizu-ljudmi. Ker imajo vedno kaj za povedat.

Jaz pa tudi.