No, to pa je bila pavza!
Me pa že nekaj časa ščemi in mislim, da je spet čas za
gnjavarjenje z moje strani. Za izlivanje mojih frustracij na papir...pardon, na
elektronski papir. Saj zato pa imam blog, je tako?
Kakorkoli že, danes bom poskušala biti kratka. Najnovejše
novice z našega brega so takšne:
1) Še vedno vse moje nekdanje sošolke, prijateljice, sosede,
sokrajanke (od daleč in blizu) rojevajo kot po tekočem traku. Mlade, stare in še
vse vmes. Vse kar me moti je le to, da nimam časa skočit malo sem in malo tja
po bregu, da vidim vse te mulčke. Če bo šlo tako naprej, bodo lepega dne
priskakljali do mene in jaz se bom čudila, kdaj zaboga so jih naučili hodit?!
Hja, kar se tiče mojih frustracij, naj vam povem, da je
sicer lepo gledat vse te srečne novopečene družine, ampak hkrati mi grejo ob
njihovem: "Kdaj boš pa ti kaj začela?" in "Počasi boš pa ti na
vrsti", vse dlake pokonci. Eni se pač trudimo po študentsko preživeti iz
meseca v mesec! Pa še samski povrhu! Eh, pustimo te moreče teme... Je prelepo
jutro, da bi se spet smilila sama sebi.
2) Imam problem. Vsako jutro. Že 5 dni. (In ne, ni budilka
in nimam problemov z vstajanjem. Vam takoj povem zakaj nimam teh problemov...).
Že 5 dni se mi vsako jutro (no tudi čez dan, ampak tisto me ne boli preveč)
zaletavajo ptiči v okno! No, natančneje 2 ptiča. Pastirički.
Tako da javite se vsi ptičologi, veterinarji, živalski
psihologi in drugi teh strok! Potrebna je strokovna pomoč, da ne bom še 6. dan
po vrsti ob 6.30 v pižami skakala po balkonu in krilila kot orangutan v
čebelnjaku. Naj povem še, da Big Bat Bob (plišasti netopir iz Mkdonalca), ki
visi pred oknom, ne pomaga več. Prav tako se že spotikam in vijugam mimo
kitare, oblečene v jopico, afriški boben pa mi onemogoča odpiranje okna. Ja,
sobo imam kot v vrctu. In to samo zaradi dveh presnetih živce najedajočih
pastiric! (Da sploh ne omenjam kupa iztrebkov na balkonu...)
3) Aja, sem že povedala, kako se je asistentka na vajah spravila name? Nisem? Dobro, potem danes ne bom uničila tega lepega dneva. Ampak lahko pa obljubim, da naslednjič, ko stegne prst proti meni in me hoče ponižat pred celo predavalnico, ne bo lepo. NE bo lepo...
Eh, sem rekla, da bo kratko. Torej danes tukaj potegnem
črto.
Pa čiv buc bav pozdrav do naslednjih frustracij!
