When I awoke today, suddenly nothing happened...

Le kaj drugega jaz počnem v soboto zvečer, kot da zopet sama ždim za računalnikomk in se dolgočasim. Današnji dan je pač le eden izmed tistih junijskih dni, ki niso prav nič posebnega. In jezi me, da ni sonca in vročine.
Kakorkoli, tule še en portret, ki pa ni uspel, kot sem želela. Narisan na hitro, brez popravljanja - zato so razmerja rahlo mimo. Pa kaj. Če ga pa kdo prepozna, naj pove. Potem bom vedela, da je vsaj prepoznaven (čeprav ne nosi več take frizure - zdaj ima lase).
Pa lep pozdrav.

In tako zmanjšujem strah...

Sama sebe vedno bolj težko prepričujem, da znam risati... Zato sem danes izbrskala stare čečkarije iz starih map še iz osnovne šole... In se mi zdi, kot da tega nisem risala jaz.
Nekoč sem znala risat - je možno, da sem do danes pozabila?

In to je edina letošnja risba, ki je "kolko-tolko"... in pri kateri sem uživala, ko je nastajala...Bob ima pač edinstven videz...in vsi ga rišejo, zakaj ga ne bi tudi jaz?  =D

Zdaj je pravi čas, da mi klikne.

 Oh Youth, please stay... in dobre stare voščenke.

Zdaj je čas, da narišem nekaj bolj resnega. Zdaj je skrajni čas. Danes je prispelo obvestilo o preizkusu nadarjenosti za vpis na fakulteto. 28. junija je The Day. Wish me luck.